Leta 1955 so Američani spravili v zrak leteči laboratorij Convair X6. Predelani strateški bombnik je nosil jedrski reaktor z zračnim hlajenjem in posebej predelano kabino, ki je posadko ščitila pred radiacijo. V Sovjetski zvezi so podoben leteči laboratorij spravili v zrak šele leta 1961. Šlo je za predelan strateški bombnik Tupoljev Tu 95. Predelana različica se je imenovala Tupoljev Tu 95 LAL, kjer LAL pomeni Leteči Atomski Laboratorij. Zanimiv je bil baje že prvi polet. Med poletom naj bi operater vklopil reaktor, v katerem naj bi se začela verižna reakcija. Da reakcija poteka, bi moral potrditi s pomočjo števca nevtronov, torej s pomočjo kazalčka, ki bi moral poskočiti. Težava se je pojavila, ko je letalo vzletelo, števček pa je začel poskakovati zaradi vibracij. Operater se je zmedel, tako da je komandir letala na njegovo mesto posadil fizika, ki je bil tudi prisoten na letalu. S pomočjo eksperimentov, ki so jih izvajali v okviru razvoja tega letečega laboratorija, so razvili metode za izračun učinkovitosti različnih oblik zaščite pred radiacijo.