Končno deluje nova galerija!
Za obiskovalce izgleda natanko tako (ali slabše), kot prejšnja. V resnici je spisana na novo, na osnovi sorl-thumbnail, deluje hitreje, pa tudi dodajanje novih slik bi moralo zame postati precej udobnejše.
TODO: celoten tekst v RSS feed, integracija z jabber strežnikom za pogovore.
Gastarbajker Mirće, ponos našeg sela - njega bi poljubit svaka žena htjela...
Mirče Mladenov, skorajda že arhitekt, se je lotil zanimivega podviga - kolesari iz Preddvora v Makedonijo. Svoje priprave in vtise s poti dokumentira na blogu Gastarbiker.
Mirče, naj bo ajvar s tabo!
Človek, ki se v spodnjem videu spušča po bob stezi in ima manj kot 12 kolesc, je Blaž. Ostali so večinoma Nemci. Zažigajo beton - Beton on Fire.
Najhitrejši dosegajo tudi nad 72km/h.
[https://www.youtube.com/watch?v=k8ipLDPp0M0]
V Ljubljani se od pomladi do jeseni vsak ponedeljek in sredo v Tivoliju dobiva skupina ljudi, ki radi rolajo.
Domača stran društva, ki stvar organizira, je na www.rolanje.eu.
Tudi za tiste, ki raje rolate sami, je na strani nadvse uporaben razdelek - rolerske poti. Baje obstaja pot, po kateri je mogoče prirolati iz Ljubljane do Škofja Loke, od koder je ob železnici mogoče priti vse do Kranja.
Na eni od ruskih novičarskih strani sem zasledil novico, da je predsednik ruskega olimpijskega komiteja, Aleksander Žukov, izjavil, da bo Rusija v vesolje poslala olimpijsko plamenico.
Mojstrovalski načrt naj bi izpolnili pred olimpijskimi igrami 2014 v Soči. Kot je to značilno za izjave ruskih velmož, je precej verjetno, da bo ideja pozabljena hitreje, kot se širi ogenj v kabini vesoljskega plovila. Četudi se v Sojuzu uporablja zrak, ne čisti kisik.
Kot človek z nedavnimi izkušnjami lahko rečem: pri čiščenju odtokov - NaOH + vroča voda FTW.
Na žalost precej čistilcev odtokov dandanes namesto nečesa tako preprostega vsebuje cel kup raznih kemikalij, predvsem detergentov. Še dobro, da obstaja tudi slovenska kemijska industrija, ki proizvaja Cevosan. Dejansko gre za navaden natrijev lug v oranžni steklenici.
Vsem podganam se iskreno opravičujem zaradi morebitnih opeklin na smrčkih.
Te dni (od 27. 6. 2011 do 1. 6. 2011) se na FRI dogajata poletni šoli računalništva. Kaj počno pri spletnem kung-fu, ne vem; vem pa, da tisti, ki se učijo reševati nalogice za tekmovanje IOI, potrebujejo virtualni stroj. Za hitrejši dostop je začasna kopija tule.
Namesto zabave in koristnih novic - oglasi za delo. V zadnjih dneh me kar nekaj ljudi sprašuje, če poznam kakega računalničarja, ki ima voljo kaj početi. Torej, iščejo se:
Seveda najbolj priporočam prvi dve delovni mesti, ker bom od teh ljudi tudi sam vsaj delno odvisen.
Poleg življenja in tehnike je trenutno moja najljubša revija Наука и жизнь, po naše Znanost in življenje. Gre za poljudno-znanstveno revijo, ki z vsaj enim premorom izhaja že dobro stoletje. Teme člankov so različne - obdelujejo zgodovino, geografijo, fiziko, kemijo, dosežke tehnike in še marsikaj.
Med stalnimi rubrikami sta tudi rubrika o vezenju (Для тех, кто вяжет, za tiste, ki vežejo) ter rubrika "majhne zvijače" (маленькие хитрости), v kateri so nasveti za domače mojstre.
Iz te, druge, sem pobral nasvet, kako s steklenice odžagamo grlo - torej steklenico razdelimo na kozarec in lij.
Steklenico na mestu, kjer bi jo radi razklali, ovijemo z bakreno žico. To žico močno segrejemo - naprimer na plinskem gorilniku. Nato steklenico z žico vred vržemo v mrzlo vodo. Steklenica poči na mestu, kjer je žica.
Izkaže se, da je ključno to, da res segrejete predvsem žico - če segrejete še večji del steklenice, bo steklenica tam razpokala. Pomembno je tudi, da steklenico vržete v vodo brez oklevanja, sicer spet utegne bolj ali manj razpasti.
Pred kakim mesecem sem naletel na video, v katerem je neka ženska pokazala, kako predšolske otroke uči o elektriki tako, da otroci izdelujejo vezja iz nečesa podobnega plastelinu. Recept za izdelavo prevodne in neprevodne modelirne mase je objavila na spletni strani, posvečeni gnetljivim vezjem.
Izkaže se, da sta masi, s katerima se igrajo otroci, pravzaprav testo in ne plastelin, kot smo ga vajeni pri nas. Pomembna sestavina prevodne mase je natrij-kalijev tartrat oziroma vinski kamen, E336. Po nekajminutnem googlanju sem v nekem kuharskem forumu zasledil, da ga lahko kupim v DM med "zeleno" hrano ali pri začimbah.
Vinski kamen sem potem v drogeriji tudi res našel, a me je pogled na seznam sestavin v belem prašku močno razočaral. Kot pecilni prašek iz vinskega kamna namreč prodajajo zmes 24.7% kalijevega tartrata (torej vinskega kamna), medtem ko je preostanek natrijev hidrogenkarbonat - po domače soda bikarbona.
Po naključju sem se potem sprehodil še po nekaj trgovinah in v Murgle Centru v trgovini s sadjem naletel na kozarčke s podobnim prahom, kjer je vinskega kamna že 55% - ostalo sta spet soda bikarbona in smukec.
V neprevodnem testu je glavna sestavina aluminijev sulfat ali galunovec. V angleščini se ta snov imenuje alum in jo očitno prodajajo na vsakem vogalu. Pri nas pač ni tako, zato sem imel v trgovini težave, saj nisem vedel, kaj točno iščem. Po naključju tudi prvih nekaj ljudi, ki sem jih priklical na telefon, ni vedelo, o čem govorim, niti niso bili poleg strica Guglja, da bi mi lahko pomagali. Ne, nimam mobilnika s spodobnim brskalnikom. Na srečo je potem dobra duša, ki naj ostane neimenovana, na internetu našla prevod "galunovec". Na žalost za ta čudežni kamen v trgovini ni še nihče slišal.
Po vseh teh težavah z iskanjem sestavin sem se odločil, da vseeno poizkusim vezje izdelati še iz mas, ki jih lahko kupim na otroškem oddelku v samopostrežni trgovini - iz Play Doh in generičnega plastelina.
Izkaže se, da je Play Doh prav lepo prevoden, plastelin pa je več kot spodoben izolator. Za učenje otrok o tem, kako se izdela preprosto vezje, vam torej ni treba mešati testa - za nekaj evrov lahko kupite že pripravljeni masi.
Obvezna video posnetka: