Žalostno je tudi to, kateri gen so se odločili dodati koruzi. Nova koruza je namreč odporna na herbicid. Na polja, posajena z novo koruzo bodo torej lahko kmetje posipali še več kemikalij.
Zakaj so genetsko predelani organizmi lahko nevarni, si lahko pogledate v zanimivem dokumentarcu. Na kratko: herbicidi so strupeni, genetsko spremenjeni organizmi pa so povsem drugačni kot tisti, na katerih so osnovani, zato bi morali posebej preveriti, ali so sploh užitni. Poleg tega se umetno vnešeni geni potem širijo naokrog.
Če bi se s tovrstnimi eksperimenti radi ukvarjali tudi sami, poglejte še na članek o metodah dela z nukleazami s cinkovimi prsti iz leta 2006. Mimogrede, če ima kdo od bralcev dostop do polnega teksta, bi bilo lepo, če bi med komentarji pustil povzetek.
Skupina znanstvenikov je v reviji Nature objavila članek o tem, kako so s pomočjo nukleaz s cinkovimi prsti dodali gen v koruzo.. Originalni članek je na žalost plačljiv. Metoda vnosa genov z uporabo cinkovih prstov je verjetno manj nevarna od tiste, pri kateri se uporabljajo virusi. Virusi namreč lahko preskočijo na druge vrste.
Žalostno je tudi to, kateri gen so se odločili dodati koruzi. Nova koruza je namreč odporna na herbicid. Na polja, posajena z novo koruzo bodo torej lahko kmetje posipali še več kemikalij.
Zakaj so genetsko predelani organizmi lahko nevarni, si lahko pogledate v zanimivem dokumentarcu. Na kratko: herbicidi so strupeni, genetsko spremenjeni organizmi pa so povsem drugačni kot tisti, na katerih so osnovani, zato bi morali posebej preveriti, ali so sploh užitni. Poleg tega se umetno vnešeni geni potem širijo naokrog.
Če bi se s tovrstnimi eksperimenti radi ukvarjali tudi sami, poglejte še na članek o metodah dela z nukleazami s cinkovimi prsti iz leta 2006. Mimogrede, če ima kdo od bralcev dostop do polnega teksta, bi bilo lepo, če bi med komentarji pustil povzetek.