Bankrot podjetja SeaLaunch

SeaLaunch, podjetje, ki s predelane naftne ploščadi na ekvatorju izstreljuje sovjetske rakete, je bankrotiralo. Vrednost delnic podjetja se trenutno ocenjuje na 100 do 500 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko je dolgov za milijardo. Ne glede na bankrot bodo že prodane usluge tudi izvedli - to pomeni, da izstrelitev z ekvatorja še ne bo takoj konec.

Linux v ruskem šolstvu

V Sloveniji se za uvajanje prostega programja v naše šole že nekaj časa borijo nosilci projekta Oko. Na žalost njihova stran trenutno ne deluje - na žalost se namreč naša oblast ne briga prav dosti za iskanje možnosti, kako prihraniti par milijonov evrov za licence, ki jih plačujemo vsakih nekaj let.

V Rusiji naj bi bilo vse drugače. Tam je namreč država s precejšnjim pompom izvedla pilotski projekt uvajanja Linuxa v šole. Propagandna mašinerija se je zagnala, ko so se tožilci spravili na Aleksandra Ponosova, ravnatelja šole v neki vasi blizu Perma. Na šoli so namreč uporabljali piratsko programsko opremo, zaradi česar bi moral ubogi učitelj za več let v zapor. Milostiva oblast se je takrat odločila, da se ubožca oprosti, pomembni ljudje pa so začeli razlagati, da je treba Rusijo osvoboditi izpod jarma umazane zahodnjaške programske opreme.

Zagotovili so financiranje za pilotski projekt uvajanja svobodne programske opreme v šole. Projekt je bil uspešno izveden na več kot 2000 šolah in naj bi se ga razširilo po celi Rusiji. Tu pa je nekaj zaškripalo.

Denar, ki bi šel lahko za podporo uporabnikom prostega programja je kar nekako poniknil. Podjetji, ki sta izpeljali pilotski projekt, sta prenehali dobivati potrebni državni denar.

So pa precej denarja dobili pri podjetju USP Kompjutronik, ki je med drugim zaračunalo 2.2 milijona evrov za razpošiljanje CDjev s popravki za komercialne programe. Ti popravki so seveda zastonj, podjetje je za vsako pošiljko popravkov zaračunalo 1700 rubljev, medtem ko bi poštnina stala manj kot 200. Poleg tega imajo vse šole v Rusiji sedaj dostop do interneta s hitrostjo najmanj 128kbit/s, kar pomeni, da bi si popravke lahko potegnili preko neta in zapekli sami.

Poleg tega je Kompjutronik dobil tudi posel, v okviru katerega pošilja šolam pakete z računalniško prvo pomočjo - se pravi škatle z inštalacijskimi diski za Windows, Office, Photoshop in podobne nujne programe. V te škatle so potem za znatno doplačilo s strani države začeli dodajati tudi dva DVDja z distribucijo Linuksa, prilagojeno potrebam ruskih šol. Distribucijo so izdelali pri podjetju Alt Linuks. Seveda imajo pri Kompjutronik pravico peči svoje kopije prosto dostopnega programja. Problem je samo v tem, da so takšni nesposobnjaki, da tega ne znajo. Ker so na DVDjih namreč opazili nekaj prostora, so poleg distribucije na iste diske dodali še nekaj dokumentacije, pri tem pa so pozabili, da bi diski morali ostati zagonski.

Tako so učitelji v celi Rusiji namesto profesionalno izdelanih paketov v ličnih škatlicah s priloženo dokumentacijo in plačano podporo uporabnikom dobili nedelujoče DVD-je, zbasane med kup komercialne opreme, brez kakršne koli pomoči.

Ljudje, vpleteni v širjenje prostega programja v ruskih šolah, so seveda zagnali vik in krik. Sedaj se še ena zgodba o korumpiranosti ruske oblasti širi po internetu.

Me prav zanima, kakšni problemi nas čakajo v prihodnosti, ko bo komu padlo na pamet, da bi podoben projekt izvedli pri nas.

Nič novega več kot teden? WTF?

Razlog je preprost - lenoba. Ker čez poletje ni oddaje Tranzistor, ni rokov. Če ni rokov, ni občutka nujnosti. Če ni občutka nujnosti, se čas objave lahko prestavi nekam v prihodnost.

Vseeno se s temle blogom ukvarjam bolj, kot je videti. Slike, zvoki, objavljeni na blogu, so sedaj ločeni od slik in ikonic, ki sestavljajo izgled bloga. Poleg tega sem v zadnjem tednu končno spravil skupaj shemo vezja, ki predstavlja daft punk čelado. Kot Godot bo tudi nek howto, kako izdelati takšno čelado, kmalu prišel.

Vsi moji umotvori so sedaj na voljo v trac-u, postavljenem v zadnjem tednu. Najbolj neučakani lahko načrt, narisan v KiCADu tako potegnete na svoje diske že sedaj.

Naslednja stopnja bo neke vrste hierarhija za tage, ki jih imajo posti. Nekaj podobnega kategorijam, le bolj splošno. Čeprav lahko torej pričakujete manj vsebine, utegne blog v prihodnosti postati malce berljivejši.

Читать далее…

Openmoko zapira vrata

Zaloge Freerunnerjev so še vedno znatne, sedaj jih bodo spraznili (Freerunnerje bo torej še nekaj časa možno kupiti). Poleg tega so ta teden končno odpravili bug, ki je preprečeval, da bi GSM v telefonu res zaspal (in tako vsaj malce podaljšal obupno kratko trajanje delovanja na baterijah).

Pri pulster.de imajo trenutno akcijo na Freerunnerje - za €229 lahko kupite napravico z GPS, SDCard režo, 128M RAM, 256M flash, 500MHz StrongArm, 640x480 zaslonom, WiFi, Bluetoothom in na 3/4 delujočim GSMom. Baterija traja dober dan. Izvorna koda programske opreme je prosto dostopna.

Fina igrača, če podobne ne bi imel, bi jo kupil. Kot telefon... meh, bolje imeti nekaj, kar RES deluje.

Читать далее…

Metaboard čelada

Posnetek intra si lahko ogledate na Youtube. Zaslon na čeladi je sestavljen iz 6 vrstic po 16 LEDic. Vezje se napaja in nadzira preko USB vrat. Klemen, ki je v intru plesal in se kuhal s čelado na glavi, je moral zato imeti na hrbtu nahrbtnik z majhnim računalnikom, v eni izmed rok pa miško, s katero je preklapljal med animacijami.

Vezje, ki predstavlja srce čelade, je osnovano na Metaboardu, le da sem namesto ATMega168 uporabil ATMega32. Tako Metaboard kot tudi vse USB napravice, ki sem jih doslej sestavil, so osnovane na firmware-u V-USB. Prednost Metaboarda pred napravami, osnovanimi na manjših in cenejših čipih je, da zanj ne potrebujemo ločenega programatorja. Na mikrokontrolerju se namreč nahaja bootloader, ki se zna pretvarjati, da je programator, s katerim potem na napravo naložimo poljuben program.

Metaboard se torej lahko obnaša kot praktično katera koli naprava. Da bi nanj naložili nov firmware, ni treba priklapljati programatorja, ampak lahko preprosto pritisnemu gumb.

Za izdelavo napravice sem uporabil kar navrtane tiskane ploščice, tako da mi ni bilo treba narediti niti tiskanega vezja, niti načrta. Vseeno nameravam tako načrt kot tudi predelano različico bootloaderja in programček za kontrolo displaya objaviti še ta vikend, vendar malo kasneje. Zakaj kasneje? Ni časa. Glej naslednjo novico.

Читать далее…

Ofono

Knjižnica izgleda na prvi pogled lepo, na voljo je dokumentacija, vsa komunikacija z GSM podsistemom se izvaja preko dbus, kar pomeni, da bomo lahko npr. preko mreže nadzirali svoj telefon in sprejemali obvestila o klicih. Integracija s prostimi namizji bo torej prej ali slej vrhunska.

Da je knjižnica že v prvi različici izpadla tako dobro, niti ni čudno. Na telefonu openmoko namreč že kako leto uporabljamo FSO, ki prav tako uporablja dbus. Pravzaprav je podobnost že prav sumljiva.

Na srečo pa tokrat korporaciji Intel in Nokia nista samo tatova idej. Trenutna implementacija FSO ima namreč kar nekaj zoprnih hroščev, tako da po več kot letu razvoja še ni povsem uporabna. Če bo ophono deloval pravilno in hitro, bomo torej lahko vsi srečni - pa četudi je motivacija za ustvarjanje novega projekta le ta, da šefi korporacij nočejo uporabljati tistega, česar ne nadzorujejo.

Читать далее…

Microsoft objavil, kaj je po njihovem netbook

Kaj vse skupaj pomeni? Predvsem zgoraj naštete omejitve pomenijo, da se bodo proizvajalci procesorjev trudili čim bolj zmanjšati porabo. Mimogrede, ste opazili, da so dandanes netbooki z enako zmogljivostjo cenejši, če na njih kupite Windows XP, kot če je na njih naložen Linux? Koliko denarja je tu izgubil Microsoft, ne vemo, ampak očitno se v Redmondu nečesa bojijo. In prav je tako.

Mimogrede, pri Microsoftu v resnici niso povedali, kaj je to netbook. Netbook je namreč trgovska znamka podjetja Psion, tako da so svojo različico oken za male prenosnike poimenovali kar Windows 7 Starter / Home Basic for Small Notebook PCs - se pravi začetniška okna za male prenosnike.

Читать далее…

Tranzistor - Kljubovanje 19

V zadnjem Kljubovanju predstavljam kljubovalno skupino kadilcev, ki združuje, kot ponavadi, istomisleče in istodelujoče. S t. i. kadilskimi žuri se kadilci zbirajo, spoznavajo, izmenjujejo mnenja o različnih vrstah tobaka z okusom, po domače imajo se fajn. Poleg provokacijskega ščepca v luknjasto zakonodajo ni nič nezakonitega, kadijo namreč na neškodljiv način.

Do sedaj so dimopuhalci žurali že v rogu, in po posnetkih sodeč je ta uspel. pohvalno! Ni žura brez glasbe. Zanima pa me, če mora biti izvajalec na tovrstni žurki nujno kadilec? Po pristranski logiki zakona bi nekadilskega morda postavili kar pred vhod in to ne glede na vreme.

Da pa združenje kadilcev ni nek larifari, dokazuje tudi njihovo delovanje na medmrežju. Z uspešno samopromocijo nabirajo nove člane ter hkrati opozarjajo na smrtonostnost te dragocene surovine. Kakšen okus pa je trenutno in?

Kadilci vseh kadilnic, združite se! Aktualen posnetek pa prihaja iz mariborske Pekarne. Videli boste, da oprancu najbolj dogaja na nostalgično glasbo, šele ko bend začne pospravljati. Dokaz, da za žur ne rabiš družbe, sploh pa ne živega ansambla. Kljubovalno!

Danes kljubujte v celjskem mladinskem domu z madžarskimi HC Bridge to Solace ob podpori naših Curse of Instinct. Štetje breakdownow priporočeno! Trash metalci jutri ne zamudite Spreading the Trashmetal eurotoura v Channel zero s kopico tujih oldskul bendov, navkljub poletni pavzi pa vam želim kar se da prijetno kljubovanje!

Читать далее…