Vodni športi - AquaSkipper

Med nedavnimi poplavami v Ljubljani smo imeli neponovljivo priliko - preplavati je bilo mogoče Tržaško cesto, eno od Ljubljanskih vpadnic. Nekateri smo jo tudi izkoristili.

Malo bolje opremljeni so lahko celo smučali na valovih po ljubljanskih ulicah.

Med vodnimi športi, ki jih na posnetkih okolice Ljubljane nisem zasledil, pa je poskakovanje na gliserju - AquaSkipping. Glavni športni pripomoček, AquaSkipper stane očitno nekje okrog 500€. Če kdo iz okolice Ljubljane tako igračo ima, priporočam, da se kaj hitro odpravi na Barje, preden vsa voda odteče.

[https://www.youtube.com/watch?v=lQW3wWesaqQ&feature=related].

Več filmčkov in povezav na slikic dobite, če kliknete na naslov tele objave.

Več o tem…

Tranzistor se vrača!

V ponedeljek, 11. 10. 2010 okrog 20:00 na 2. kanalu naše nacionalke je na sporedu Tranzistor, oddaja za dijake, študente in brezposelne. Siniša je vzhičen in napet, ker je oddaja po novem v prime-time.

Seveda se sprašujem, kdo to oddajo sploh gleda. Večina teh, ki jih poznam, namreč namesto TV gleda youtube in spiratizirane filme. Mnenje o RTVSLO je, da so zanimive oddaje, zanimivi filmi, ampak nihče ne ve, kdaj, torej jih nihče ne gleda.

No, sedaj veste, zatorej glejte.

Zločin in kazen

Druga legendarna pesnitev nekega depresivca.

ZLOCIN IN KAZEN
I.

Ah, kak dolgcas...
Zopet nov otrok se rodi,
toda - ta je drugacen!
V njem pretaka le venozna se kri.

Njegova mati se je pregresila,
se Satanu zaobljubila,
sedaj je dobila, kar ji gre.
Otrok je ves moder, trpi,
kako le ne bi, ko samo venozno ima kri?

Dete je cudno, ne gleda, ne mizi,
dali so ga v sobo med ostale trpece ljudi.
V njej ubogi otrok lezi,
ob njem medicinska sestra bedi.

Bela vrata skripaje se odpro,
smeje vstopi Tujec in rece grdo, glasno:

"Haha, ta soba je mrzla,
poglejte ga, otrok kar trza -
od bolecin in hladu.
Kmalu bo mrtev, vrzimo ga psu!"

To rece ino pravi,
sestra slisi ga, se od jeze skoro zadavi,
od besa v glavi se ji zvrti,
injekcijo (v njej je kurare) vrze,
absurdni nesrecnik z iglo v srcu oblezi
in v strahotnih mukah vse bolj trdi.

Obraz se mu spaci in tak ostane,
kurare je hujsi od najhujse rane,
cloveku dihati ne pusti,
resitve pa ni in ni,
dokler kurare ne popusti (to se ne zgodi),
dokler se protistrup[a] ne dobi (tega ni),
dokler ne umrje ta, ki trpi.

Sestra sklanja se nad Tujcem in ga gleda,
zavedajoc se svojega dejanja postaja vse bolj bleda.
Ve, da pred sabo in svetom je odgovorna in kriva,
v stiski obraz z rokami si zakriva.

Kljub vsemu trezno glavo ohrani,
trupla znebila se bo,
ceprav vest ji to brani,
najbolje je tako.

Ko zvlece ga proc,
vrne se sestra k otroku, rekoc:

"Prekleto, tega sem pogubila,
namesto da z molitvijo se pokorila,
za greh tako se bom odkupila,
da tebe iz krempljev Smrti bom resila!"

"Kisik dobivamo s pljuci," si pravi,
kolesca vrte v njeni se glavi,
"pri tebi kisika v krvi skoraj ni,
torej tezava tvoja pljuca pesti."

Misli ji kar svigajo - glava kot cebelji panj,
solala se je namrec na Gimnaziji Kranj,
kjer za zivljenje se uci!
To sola le za pametne ljudi
in pametnejse od nase sestre ni.
Urno resitve prave se domisli,
hitreje kot kmet spravil seno bi na svisli.

V zilo mu iglo bo zabodla
in mu vanjo zrak bo spustila,
ce le sreca bo dobra,
biolosko potrebo po kisiku mu zadovoljila.

Res to stori
in zadovoljno ugotovi,
da srce otroku zivahneje bije
in da veselo z rokami po zraku vije.

Nenadoma srce se ustavi, malcek umre.
Sestra je prestrasena, sploh ne ve, za kaj gre.
Ko spozna, da z otrokom je tako,
da huje sploh biti ne more,
odloci se, da umrla bo,
in tako resila se zivljenja strasne more.

Iz predala ostro britev vzame,
kri curlja iz podolzne rane,
da potrdi svojo odlocitev prav zares,
prereze zapestje si se pocez.

Kmalu v trzljajih izkrvavi,
zlodej se njene duse polasti.
V pekel jo odvlece,
v ta dom nesrece,
zvepla, ognja in zla.
To pa je ze druga zgodbica...

Tradicionalni zakljucek:
Opomba Pikice: "S pljuci ni bilo nic narobe, pregrada, ki locuje srcna prekata, je imela luknjo, zato sta se venozna in arterijska kri mesali... S pljuci pa je bilo, kot pravim, najbrz vse v redu. O tem, kako poteka zastrupitev s strupom kurare in kaj je, ce dobis zrak v zilo, pa drugic..."

II.

Se spomnite gresne medicinske sestre?
Sedaj v neki cudni sobi negibno lezi.
Z veko trzne in se zbudi,
ceprav ni v njej niti kaplje krvi.

Trudno si z dlanjo oci pomane,
se vedno v krempljih omame,
se vedno v polsnu,
obide jo srh, po celu kaplje mrzlega potu.

Z roko si obrise potno srago in zagleda -
njena koza, vcasih polna, ziva, sedaj povsem bleda,
cez zapestje dva dolga reza,
cudno obcutje, kot strah, jeza.
Torej niso sanje, vse to je res,
en rez podolgem, drugi pocez.

Zalostna zakoplje obraz v dlani,
zajoce, v obupu mizi.
Sploh se ni vprasala,
kje je pristala;
sluti le, da dobro ni,
da spet zivi.

In prav ima, saj ponjo prihaja
sam Gospodar tega gaja.
Velik, cokat in rogat,
po zveplu smrdec, mozat,
s kozjo brado, sepajoc,
pri njej se ustavi, rekoc:
"Ne tarnaj, saj ni hudo,
se vedno imas celo telo.
Za jok in stok bo ze se cas,
ko te prebicam, ko vzamem usnjeni pas..."

Sestra ga zacudeno gleda,
vse huje ji je, v nje glavi popolna zmeda.

On vzame bic, tortura se pricne,
v peklu dobila bo poplacano vse,
kar na Zemlji se je pregresila,
v kraljestvu teme bo odsluzila.

Kriki, jecanje, nemoc,
vmes silovit smeh, pa udarec sekajoc.
Trpljenje polni sobano.
"Dovolj bo, pojdi z mano\"
ji rece,
ker hoditi vec ne more, za lase jo odvlece.

Po stopnicah navzdol jo vlece,
ona hlipajoce sepece:
"Milost, dovolj!"
"Zdaj zabavno bo se bolj!" odgovor se glasi,
iz dalje se ze slisi pokanje kosti.

"Jok in skripanje z zobmi,
prasica!
Veseli se, tvojega lica
se niti dotaknil se nisem!
Glavno se pride,
o kako rad mucim gresne cloveske gnide!"

Vlece jo mimo lomilca kosti,
pa natezalnice, tu so blescece osti,
ki kar cakajo kri.
Bojece gleda vanje, on pa ji prijazno razlozi,
da so te stvari za druge ljudi,
ona naj drugje trpi.

Pocasi sestra vstane, z glavo se skoraj dotakne nizkega stropa,
z olajsanjem in upanjem v oceh dalje stopa,
ne ve, ali naj se veseli ali zalosti;
radostna, ker se je natezalnice resila,
nesrecna, ker ne ve, kaj bo dobila.

Ko prehodita ze skoraj pol pekla,
pred tezkimi vrati se ustavita.
Na vratih tablica z njenim imenom visi,
skripaje odprejo se tezke duri.

Pogled ji po sobi zbezi,
v njej podobne stvari,
kot jih je srecavala ob poti
do sem - spomni se droga,
na katerem (povse zivo si se predstavlja nesrecnika uboga)
sta visela, z glavama navzdol,
na njunih razrvanih obrazih trpljenje in bol.
V vsakega se je zaganjal in ga grizel pes gladan,
tudi njo zeljno pricakuje doberman.

V drugem kotu petkotne sobe
(stene so kamnite, na vratih kriz, obrnjen narobe)
kolo velike kocije lezi,
videla je ze prej,
kaj na njem se godi,
po hrbtu ji neprijetno gomazi.

telo... pritrjeno na kolo,
roke... privezane na kolicke ob kolesu,
krci... po njegovem telesu,
ko se je kolo zavrtelo,
spomni se, kako je moza bolelo,
kako je hrescalo,
kako ga je skoraj preklalo.
Bil je le se gmota mesa in kosti,
vrh katere - kako groteskno - neposkodovana glava jeci.

[konec horificne, teribliozne memorije]

Ob steni lesena kad s predivom.
Princ teme vesel (v roki drzi vrc s pivom):
"Kot Meta se bos tu kesala,
dokler se ne bo zadnja nit prediva sezgala;
ko zmanjka ga,
prinesemo ti novega!"

Pri eni kadi druga kad -
v njej slanica brbota.
Ko jo gleda, zlodej se smehlja:
"Ko bos polna krvavecih ran,
ulezi vanjo se kak dan.
Pravijo, in to tudi meni tuje ni,
da sol najbolje klice pomori!"

Ko hudic novi dom dokoncno ji predstavi,
jo "pribliza" vsaki napravi,
ji izpuli nekaj zob,
jo vrze na pod
in zbrca kot pravi temni gospod,
le se vljudno pozdravi in gre svojo pot.

Sestra, mislec, da je to vse, kar lahko pretrpi,
kmalu novega mucitelja dobi.


. . . cez nekaj mesecev . . .

Vas zanima, kako sestra zivi?
Psst, pustimo jo, zdaj ravno spi.
Kadar v peklu pade noc,
odidejo mucitelji proc,
takrat vsak od njih po svoje gre
in pusti svoje zrtve, da spe.

Tudi sestra mirno spi,
po mukotrpnem dnevu povsem otrdi
v svoji postelji,
kateri se nadvse tesno prilega...
Pustimo jo spati!
Pustimo jo, ne odrekajmo ji pravice,
da pociva v objemu zelezne device!

Mali zeleni mož

Nekoč davno, v srednji šoli, je znani depresivnež ustvaril naslednjo pesnitev:

ZACETEK:

Mali zeleni moz

Razpokane ustnice se naslanjajo nad lijakom,
(vse pocne ravno tako kot mu je rekel diakon),
potegne ga iz petnih zil - mastic, da ne bo pomote -
in pljune v lijak, v katerem trza krak rjave krote.

Zeleni pljunek, imenujmo ga Ambroz, spolzi,
spolzi, ves masten kot je, skozi stare cevi.
Od podstresja, kjer bela kopalnica stoji,
Ambrozeva pot mimo stare kleti drzi...

Pozabil sem omeniti... to dogaja se na vasi,
kot vsako drugo hiso tudi to greznica krasi.
V podzemlju temnem tiha, smrdljiva jama...
tako odurna, pa vendar ocarljiva in - sama.

V to votlino Amroz prestrasen pripluje
a glej ga zlomka, kamor pripotuje,
tam ni sam; osamljen zeleni mozic ga gleda,
oba preplasena, oba tako bleda!
Ambrozu se posveti, kaj moz z njim storiti hoce -
ker v greznici ni jela, le voda od popoldanske toce,
pojedel ga bo! O groza in strah, sedem krizev in tezav,
nas mastic dosti je ze prezivel, a kako bo to zdrzal?

Mozic se mu pribliza in ga nemudoma posesa,
s hitrim srkom, le delcek sekunde Amrozu se ostane,
vdihne se zadnjic smrdljivi zrak te preklete jame
in se na pot navzdol po suhem grlu poda. [oklepajoca kao-rima]

Mali moz se oblizne zadovoljen in vesel,
sedaj ni vec tako ubog, kar precej je ze debel!
Matevz mu od zgoraj vsak dan nesebicno
poslje mastic ali dva - res licno.

Vsako jutro poslje Matevz navzdol kaksnega zelenega,
v veseli, srecni, zadovoljni simbiozi ali sozitju,
ne zavedajoc se sploh eksistence drug drugega,
zivita Matevz in mozicelj skoraj tako skupaj kot v enem bitju.

.... Pustimo ju, kot tudi vse druge! Naj zivita in zive!....

Opomba Pikice(tm): "To ni sozitje,
pri sozitju imata obe bitji korist,
tu pa zivi od pljunkov le zeleni mozic!"

KONEC

Po koliko se prodajajo stanovanja?

Šele danes sem izvedel, da imamo v Sloveniji res fino geodetsko upravo. Na njihovem portalu sem našel javni vpogled v evidenco trga nepremičnin, kjer si lahko vsak ogleda, po kakšnih cenah so se v zadnjem času prodajala stanovanja.

Med brskanjem po portalu sem naletel na zanimivo anomalijo. V Ljubljani, poleg Vevč, tik za križiščem, kjer Zaloška prečka obvoznico, je bilo julija 2009 prodano očitno zelo lepo stanovanje. Pri tem stanovanju je najbolj zanimiva navedena cena. 9.700.000€. Natančneje:

#1 Skupna cena: 9.700.000 €:

  • Nepremičnina/-e:
  • Drug del nestanovanjske stavbe (3 m²)
    • Leto izgradnje stavbe: 1969
  • Stanovanje (56 m²)
    • Leto izgradnje stavbe: 1969
  • Kraj: Ljubljana, LJUBLJANA

Če ima kdo kako idejo, kaj stoji za takšno neverjetno ceno, bi bil hvaležen za komentar.

Recept za golaž

V mladosti sem vedno rad hodil na obisk k babici. Eden izmed razlogov za to je bil golaž, ki ga je kuhala. Ker je srečo treba deliti, lahko sedaj po babičinem receptu golaž skuhaš tudi ti, draga bralka (ali bralec). Če nisi programerka, pojasnilo: kadar je del postopka priprave razčlenjen, so opravila v razčlenjenem delu napisana zamaknjeno. V primeru, ko je kak del postopka potrebno ponavljati, je torej seveda treba ponavljati tudi podopravila. Če navodila še vedno niso jasna, pusti komentar za dodatno pojasnilo.

GOLAŽ

Potrebujemo:

  • 1kg govejega mesa
  • cca 500g (5 glav) čebule)
  • 3 liste bazilike
  • vegeto
  • olje
  • moko
  • poper
  • sol
  • paradižnikov koncentrat
  • papriko v prahu

Priprava:

  1. v posodo naliješ toliko olja, da prekrije dno posode
  2. ko se segreje, na olje dodaš narezano čebulo
  3. da se hitreje razpusti, čebulo posoliš
  4. čebulo pražiš, da ostekleni (prbl. 10min)
  5. dodaš meso, ga premešaš
  6. popopraš
  7. dodaš ščepec bazilike
  8. še malo dosoliš
  9. čas mešanja = 0min;
  10. dokler je čas mešanja manj kot 60 minut ali je čebula vidna (še ni precvrta):
    1. mešaš in zalivaš:
    2. 6min pustiš
    3. če cvrči:
      1. premešaš, odstrgaš zažgano s dna
      2. doliješ toplo vodo do prbl. polovice nivoja mesa
    4. čas mešanja = čas mešanja + 6min
  11. dodaš moko (2 žlici)
  12. dodaš paradižnikov koncentrat (1 žlico)
  13. dodaš rdečo papriko v prahu (1/2 žličke)
  14. dodaš žlićicu Vegete
  15. zaliješ z vodo do vrha
  16. čakaš 30min
  17. po potrebi soliš
  18. po potrebi zgostiš z moko ali drobtinami
  19. mešaš še 2h, sokler ni meso mehko
  20. odganjaš lačne prisklednike. MOJ GOLAŽ! MOJ!

Upam, da so navodila dovolj izčrpna. Komentarji so vedno dobrodošli.

Vislab Challenge - start

Danes naj bi ob 12:00 v Milanu z dobrim tednom zamude štartali električni vozili, ki se bosta avtonomno peljali od Milana do Šanghaja. Podvig se imenuje Vislabov medcelinski avtonomni izziv. Zaradi tolstoritih politikov se bosta morali vozili najprej zapeljati še v rim, kjer ju bo blagoslovil še minister za zunanje zadeve.

Na žalost še vedno ni znano, ali bosta vozili prečkali tudi Slovenijo. Upajmo, da bodo zemljevid poti objavili v kratkem.

Seks na ruski način

Čeprav gre za pornografski film, se mi zdi, da vzburjanje gledalcev nikakor ni bil glavni namen pri izdelavi filma. Glavna je bila Umetnost, izliv ustvarjalnega navdiha scenarista in režiserja. Podzvrst tega porniča je Ruralni porn. Tr00 R00ral P0rn. Scene, kjer se igralci onegavijo, so takšne, da jih je najbolje preskočiti. Nikakor pa si preskakovanja ne zaslužijo "uvodni" dialogi, ki so tako dobri, da je prava škoda, da so le v ruščini in jih zato večina svetovnega prebivalstva ne razume.

Z namenom, da prosvetlim naš narod, sem celoten tekst tega neverjetnega umetniškega dela prevedel v slovenščino. Celotni tekst, tako prevod kot tudi original, je na voljo med podrobnostmi. Tukaj navajam le nekaj legendarnejših izjav:

Oj, Ira m je cunce iz uvoza puslala. Firma Seknd Hend. A si za to že slišu?

Posluš, takih jošk, kt jih maš ti, nima nit ena baba na naš vas.

Ne, za flašo te ne podrem. Če češ, te enkrat fejst kušnem.

A z marmeladko? Z marmeladko, z marmeladko!

In začel se je grozen fuk.

Mene je pa tvoj Vasilij na podstrehi tko podru, tko podru, da mam še zdej občutk med nogam, kt de bi mi s kompresorjem med nogam obdelal, smreko s storži vred not porinl.

Več o tem…

Primer programa v C z GLADE

Pri tej nalogi za oblikovanje uporabniškega vmesnika uporabite program glade-3. Rezultat je datoteka s končnico .glade (na primer naloga12.glade), v kateri je v obliki xml zapisan ustvarjen uporabniški vmesnik. Napisati moramo torej še program, v katerem bomo to datoteko uporabili za prikaz uporabniškega vmesnika. Tak program lahko napišemo v različnih programskih jezikih (npr. C, C++, Python, Ruby, PHP ...); spodnji primer bomo prikazali v jeziku C, ki je tudi jezik GTK+.

Program, ki ga moramo sami napisati, zajema funkcijo main in vse odzivne funkcije na dogodke (slednje oz. njihova imena smo sicer določili že pri izgradnji uporabniškega vmesnika, vendar jih moramo tu še definirati). Na začetku programa moramo vključiti zaglavno datoteko knjižnice GTK+:

#include <gtk/gtk.h>

V funkciji main moramo najprej poskrbeti za inicializacijo GTK+. Pokličemo funkcijo

gtk_init(&argc, &argv);

kjer sta argc in argv argumenta funkcije main.

Nato za izgradnjo uporabniškega vmesnika uporabimo GtkBuilder, ki pregleda našo .glade datoteko (naloga12.glade) in ustvari vse objekte (widgets), ki so v njej definirani, določi njihove lastnosti ter vzpostavi relacije (hierarhijo) med njimi:

builder = gtk_builder_new();
gtk_builder_add_from_file(builder, "naloga12.glade", NULL);

Spremenljivka builder, ki predstavlja GtkBuilder, je kazalec na ta objekt, in jo moramo pred uporabo seveda deklarirati:

GtkBuilder *builder;

Ko smo ustvarili celoten vmesnik, moramo pridobiti še reference na tiste objekte, ki jih želimo v programu še uporabljati oz. z njimi manipulirati. Primer:

// pridobimo referenco na glavno okno, ki smo ga v Glade poimenovali window1
window = GTK_WIDGET(gtk_builder_get_object(builder, "window1"));

// pridobimo referenco na oznako, ki smo jo v Glade poimenovali labelA
label = GTK_WIDGET(gtk_builder_get_object(builder, "labelA"));

// pridobimo referenco na dialog za izbiro datoteke, ki smo ga v Glade poimenovalii fileChooserDialog1
chooser = GTK_WIDGET(gtk_builder_get_object(builder, "fileChooserDialog1"));

Pri tem moramo spremenljivki window in label deklarirati kot kazalca na GtkWidget:

GtkWidget *window, *label;

Nato moramo povezati odzivne funkcije s signali:

gtk_builder_connect_signals(builder, NULL);

Drugi parameter v funkciji je kazalec na strukturo, ki se pošlje vsem signalom kot uporabniški podatki. V našem primeru tega ne bomo uporabljali, zato je to NULL.

S tem smo opravili vse potrebno za pravilno delovanje uporabniškega vmesnika. Objekta builder tako ne potrebujemo več, zato ga uničimo:

g_object_unref(G_OBJECT(builder));

Za konec moramo le še prikazati glavno okno programa (naša spremenljivka window)

gtk_widget_show(window);

ter zagnati glavno dogodkovno zanko (neskončna zanka, ki čaka na dogodke):

gtk_main();

S tem lahko zaključimo našo funkcijo main.

V glavni dogodkovni zanki GTK+ preverja stanje objektov in po potrebi sproža signale. Na te signale se odzivajo funkcije, ki so z njimi povezane. Vse funkcije, ki se odzivajo na dogodke (signale), smo določili že v programu Glade. V našem programu jih moramo seveda še definirati. Vsaka funkcija prejme dva parametra, to sta kazalec na objekt, ki je prejel signal (GtkObject *object), in morebitni podatki uporabnika (gpointer user_data). Slednjih v našem primeru ne uporabljamo (glej klic funkcije za povezavo signalov).

Primer dveh odzivnih funkcij (prva zapiše neko besedilo v oznako, druga pa prikaže dialog za izbiro datoteke):

void on_option1_menu_item_activate(GtkObject *object, gpointer user_data) {
    // koda za odziv na signal, v oznaki label se izpiše besedilo
    // ime funkcije on_option1_menu_item_activate smo določili že v programu Glade
    gtk_label_set_text(GTK_LABEL(label), "Besedilo, ki se prikaze v oznaki.");
}
void on_file_open_menu_item_activate(GtkObject *object, gpointer user_data) {
    // koda za odziv na signal, prikaže se dialog za izbiro datoteke in prebere ime izbrane datoteke
    // ime funkcije on_file_open_menu_item_activate smo določili že v programu Glade
    gchar *imeDatoteke;
    // pridobimo ime izbrane datoteke
    imeDatoteke = gtk_file_chooser_get_filename(GTK_FILE_CHOOSER(chooser));
    // skrijemo dialog
    gtk_widget_hide(chooser);
    // pridobljeno ime datoteke zapišemo v oznako
    gtk_label_set_text(GTK_LABEL(label), imeDatoteke);
}

Pa še nekaj uporabnih funkcij (nekatere smo uporabili že v zgornjem primeru):

  • Program lahko zaključimo tako, da pokličemo funkcijo, ki prekine glavno dogodkovno zanko (in s tem zaključi program): gtk_main_quit();
  • Besedilo v oznaki label lahko nastavimo na "bla bla" z naslednjim klicem funkcije: gtk_label_set_text(GTK_LABEL(label), "bla bla");
  • Ime datoteke, ki jo izberemo v oknu za izbiro datoteke chooser, dobimo s klicem naslednje funkcije:

    gchar *fName; // ime datoteke kot niz znakov fName = gtk_file_chooser_get_filename(GTK_FILE_CHOOSER(chooser));

  • Okno chooser lahko skrijemo s klicem: gtk_widget_hide(chooser);

Ko program v jeziku C napišemo, ga prevedemo z ukazom:

gcc -Wall -g -o naloga12 naloga12.c -export-dynamic $(pkg-config --cflags --libs gtk+-2.0 gmodule-2.0)

pri čemer je naloga12.c ime našega programa z izvorno kodo, naloga12 pa je ime prevedenega programa (oboje po potrebi zamenjajte). Rezultat prevajanja (če ni bilo napak) je datoteka naloga12 (ali drugo ime, ki ste ga podali). Program poženemo z ukazom:

./naloga12

V pomoč pri izdelavi naloge vam je tudi spletni tutorial v treh delih Micah Carrick: GTK+ and Glade3 GUI Programming Tutorial.

Opise objektov in njihove funkcije najdete tudi v priročniku GTK+ Reference Manual.